Toneta Pretnarja prevod sonetov Jana Nepomucena Kamińskega

• Authors: Šurla Andrej

Title variants

PL

Sonety Jana Nepomucena Kamińskiego w przekładzie Tonego Pretnara

EN

Translation of the sonnets of Jan Nepomucen Kamiński by Tone Pretnar

• Languages of publication: PL SL

Abstracts

SI

V bogatem prevodnem opusu Toneta Pretnarja je tudi 14 sonetov Jana Nepomucena Kamińskega, pomembnega organizatorja poljskega gledališkega in kulturnega življenja v Lvovu v 1. polovici 19. stoletja. Leta 1827 napisane sonete je tedanja kritika zavrnila, večje pozornosti pa jim ne namenja niti poznejša literarna zgodovina. Pretnar se je za njihov prevod odločil (po lastni izjavi) zaradi avtorjevih tesnih zvez z Matijem Čopom, pomembno osebnostjo slovenske intelektualne in umetniške scene istega obdobja. A medtem ko so bile Kamińskemu očitane (poleg kompozicijskih težav) tudi jezikovne slabosti, so Pretnarjevi prevodi jezikovno čisti in lepo tekoči. Pozornost pritegnejo 'prešernizmi': citati in aluzije na pesniški jezik največjega slovenskega ro‑ mantika Franceta Prešerna. Z njimi je prevajalec svoj prevod uspešno umestil v čas, v katerega je (kljub nekaterim poznejšim poskusom oživitve zanimanja) ostal zaprt original. Ni pa izključeno (čeprav ostane bralcu, ki ozadij literarne zgodovine ne pozna, skrito), da so 'prešernizmi' tudi genialna prevajalčeva rešitev, kako v prevodu realizirati to, kar so nekateri kritiki videli (ali hoteli videti) v originalu: parodijo lirike najpomembnejšega poljskega pesnika dobe, Adama Mickiewicza.

EN

The extensive translation work of Tone Pretnar includes within it the fourteen sonnets of Jan Nepomucen Kamiński, an important organiser of the Polish theatre and cultural life in Lvov in the first half of the nineteenth century. The sonnets, which were written in 1827, were rejected by critics of the period, and were not afforded any greater attention by later literary historians. According to his own account, Pretnar decided to undertake the translation of these works due to the author’s close links with Matija Čop, an important figure in the intellectual and artistic scene of that time. While Kamiński’s works were criticised for their linguistic and compositional fail‑ ings, Pretnar’s translations are linguistically pure and flow with inherent beauty. Attention is often focused on those elements within them that are reminiscent of Prešeren — namely quotations and allusions to the poetic language of the greatest Slovene romantic poet, France Prešeren. With these elements, the translator succeeded in firmly placing his translation in a time, interest in which (apart from some subsequent attempts to revitalise interest) remained, like the sonnets themselves, restricted and confined. Nor can it be ruled out (even though for the reader who is unaware of the literary and historical background it may not be immediately apparent) that those elements that are reminiscent of Prešeren also in fact represent the translator’s ingenious solution to the problem as to how best realise in translation the very elements which some critics had seen (or wanted to see) in the original: namely, a lyric parody of the greatest Polish poet of that period, Adam Mickiewicz.

Keywords

SI

Jan Nepomucen Kamiński; Tone Pretnar; France Prešeren; literarni prevod, sonet

EN

Jan Nepomucen Kamiński; Tone Pretnar; France Prešeren; literary translation; sonnet

• Publisher: Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
• Journal: Przekłady Literatur Słowiańskich
• Year: 2016
• Volume: 7
• Issue: 1
• Pages: 271-285/286-300

Dates

published

2016

Contributors

author

Šurla Andrej

• Univerzita Karlova v Praze, Filozofická fakulta

References

• Bartosz, Anna. Literatura polska w pigułce. Białystok: Wydawnictwo Benkowski, 1999.
• Dzieje literatury pięknej w Polsce. Cz. 2. Kraków: Polska Akademia Umiejętności, 1936.
• Idee programowe romantyków polskich. Antologia. Red. Alina Kowalczykowa. Wrocław-Warszawa-Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 2000.
• Libera, Zdzisław. „Oświecenie.” Literatura polska od średniowiecza do pozytywizmu. Red. Jan Zygmunt Jakubowski. Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe, 1979.
• Miłosz, Czesław. Historia literatury polskiej (do roku 1939). Tłum. Maria Tarnowska. Kraków: Znak, 1993.
• Pretnar, Tone. „Kako mrčes naj ve, da vrtnica imena vrtnica zares je vredna. (Jan Nepomucen Kamiński med Čopovimi poljskimi korespondenti).” Slavistična revija 2 (1985). 289-299.
• Pretnar, Tone. Prešeren in Mickiewicz: o slovenskem in poljskem romantičnem verzu. Tłum. Nikolaj Jež, Mladen Pavičić. Ljubljana: Slovenska matica, 1998.
• Pretnar, Tone, Nikolaj Jež. „Slovenci in poljska književnost.” Slovenski jezik v stiku s slovanskimi in neslovanskimi jeziki in književnostmi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992. 178-190.
• Sonet polski: wybór tekstów. Wstępem i objaśnieniami zaopatrzył Władysław Folkierski. Kraków: Krakowska Spółka Wydawnicza, 1925.
• Štefan, Rozka. „Tone Pretnar kot prevajalec poljske poezije.” Jezik in slovstvo 4 (1994). 125-136.
• Štefan, Rozka. Poljska književnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
• Witkowska, Alina, Ryszard Przybylski. Romantyzm. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN, 2003.

Identifiers

ISSN

1899-9417