PL EN


2012 | 3 | 1 | 63-74
Article title

Bariery kulturowe w przekładzie artystycznym na przykładzie słoweńskiego przekładu "Pana Tadeusza" Rozki Štefan

Authors
Content
Title variants
SL
Kulturne bariere v literarnem prevodu na podlagi slovenskega prevoda "Pana Tadeusza" Rozke Štefan
EN
Cultural barriers in a literary translation on the basis of the Slovenian translation of "Pan Tadeusz" by Rozka Stefan
Languages of publication
PL
Abstracts
SL
Historiat slovenske recepcije Pana Tadeusza na eni strani razkriva značilne kulturne bariere, ki so zaznamovale razumevanje poljskega romantičnega epa pri Slovencih, na drugi pa razkriva, da je Mickiewiczeva težnja po oddaljitvi od visokega romantičnega stila izvirnik že ob izidu približevala slovenski kulturni tradiciji. Sodbe slovenskega učenjaka in teoretika Matija Čopa o pesnitvi so eleminirale bariere, navzoče pri bralcih izvirnika, začrtale so okvire slovenske recepcije poljskega romantizma in ustvarile podlago za oblikovanje slovenske različice poljskega romantičnega literarnega kanona. Zavest o barierah pri prevajanju poljske romantične poezije je bila pri Slovencih osredotočena predvsem na vprašanje metrike in verzifikacije. R. Štefan je v prevodu pesnitve (1974) upoštevala načelo nadomeščanja trinajstercev s silabotonično jambsko strukturo (z odstopi v cezuri in zvočnih figurah). Pan Tadeusz predstavlja bariero tudi na ravni leksike in stilistike, ekvivalenti „staropoljskih vrlin” se v pesnitvi kažejo v rabi osebnih imen, retoričnih figurah, poimenovanju realij. Prevajalka je večinoma ohranjala izvirna imena, ki so kot antroponimi sicer funkcionalni, vendar z omejeno denotativno vrednostjo (Podkomornik, Vojski, Vozni). Pri izboru leksikalnih ekvivalentov je v prevodu opazna tendenca k zniževanju statusnega položaja, skladnem s kmečko-podeželskim okoljem, značilnem za slovensko ruralno skupnost. Načelo, naj prevod ohranjanja specifike izvirnika, prevajalka uresničuje, kolikor ji dopuščajo leksikalne in strukturne lastnosti slovenskega jezika. Poljske oblike imen pri osrednjih osebah dobijo značilno slovensko fonetično podobo (Tadej, Zosja, Matej, Gervazij), imena stranskih oseb ostanejo v izvirni obliki (Rymsza). Značilna nevtralizacija prevoda je vezana na zgodovinske izraze, povezane s sarmatsko-plemiškim kulturnim modelom, ki v prevodnem jeziku nimajo ustreznikov. Prevajalka je kulturne bariere reševala na tri načine: s substitucijo leksemov, z nevtralizacijo zaznamovanih izrazov in citatno.
EN
On the one hand, the overview of the Slovene reception of "Pan Tadeusz" reveals typical cul¬tural barriers which have marked the comprehension of the Polish Romantic Epic by the Slovene public, while on the other hand it also reveals that the tendency of Mickiewicz to distance him¬self from the style of High Romanticism brought the original, on its very publication, closer to the Slovene cultural tradition. The evaluation of the poem by Matija Čop, Slovene scholar and theoretician, has eliminated the barriers experienced by readers of the original and outlined a framework for the Slovene reception of Polish Romanticism, as well as creating a basis for the formation of a Slovene version of the Polish Romantic literary canon. In the Slovene environment, the awareness of barriers in the translation of Polish Romantic poetry has been focused mainly on the questions of metrics and versification. In her translation of the poem (1974), R. Štefan applied the principle of the substitution of thirteen-syllable verse with the syllabotonic iambic structure (with deviations in caesura and sound figures). Pan Tadeusz also constitutes a barrier on the levels of lexis and style; „Old Poland virtue” equivalents are manifest in the use of personal names, rhetorical figures, and in the naming of realia. For the most part, the translator preserved the original names, which, being anthroponyms, are functional but of a limited denotative value (Podkomornik, Vojski, Vozni). In selecting lexical equivalents, one observes in the translation a noticeable tendency towards lowering the status pertaining to the rural-country environment typical of the Slovene rural community. The principle of preserving the specifics of the original is respected to the extent permitted by the lexical and structural features of the Slovene language. The Polish name forms of the central characters acquire distinctive Slovene phonetic features (Tadej, Zosja, Matej, Gervazij), while the names of minor characters retain their original form (Rymsza). As a characteristic translation strategy, neutralisation is adopted in historical expressions related to the cultural model of Sarmatian nobility, having no translation equivalents in the target language. The translator aimed to resolve the cultural barriers in three ways: lexeme replacement, neutralisation of stylistically marked expressions, and preservation of original expressions.
Year
Volume
3
Issue
1
Pages
63-74
Physical description
Dates
published
2012-10-01
Contributors
author
  • Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
References
  • Jež, Niko. „Lovorov venec zmage in žalost zmagoslavja. Tine Debeljak in slovenska polonistika v diaspori.” Wierzyński, Kazmierz. Olimpijski venec. Prev. Tine Debeljak. Škofja Loka: Muzejsko društvo, Knjižnica Ivana Tavčarja, 2009.
  • Łubieński, Tomasz. M jak Mickiewicz. Warszawa: Świat Książki, 2003.
  • Pszczołowska, Lucylla. Wiersz polski. Zarys historyczny. Wrocław: Fundacja na Rzecz Nauki Polskiej, 2001.
  • Skubalanka Teresa. Historyczna stylistyka języka polskiego. Przekroje. Wrocław—Warszawa—Kraków—Gdańsk—Łódź: Ossolineum, 1984.
  • Štefan, Rozka. „Matija Čop in poljska romantika.” Štefan, Rozka, Niko Jež. Čopovi galicijski dopisniki. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986.
Document Type
Publication order reference
Identifiers
ISSN
1899-9417
YADDA identifier
bwmeta1.element.desklight-f059247b-56fb-496d-8a72-58a4845cb848
JavaScript is turned off in your web browser. Turn it on to take full advantage of this site, then refresh the page.