Results found: 2

Search results

Search:
in the keywords: translator`s choices

Sort By:

Limit search:

Cicha rozmowa ostatnich przekładów Tonego Pretnara

100%

Šurla A.

Przekłady Literatur Słowiańskich

2009

vol. 1

issue 1

278-292

Knjižica "Tiho ti govorim" (1992) s Pretnarjevimi prevodi dvainštiridesetih poljskih pesmi iz različnih literarnozgodovinskih obdobij je izrazit primer prevajalčevega osebnega dialoga z literaturo. Na izbor je gotovo vplivala prevajalčeva osebna bivanjska (zdravstvena) izkušnja. Ta „prevajalski dnevnik” tematizira osamljenost, odsotnost (npr. Szymborska, Orkan), smrt, samomor in celo ubijanje (npr. Szymborska, Bursa); nemoč izpovedovanja (npr. Wojaczek). Zdi pa se, da je prevajalčevo zadnje sporočilo vendarle optimistično. Priložnost za preseganje smrtnosti prepoznava v ustvarjalnem/umetnostnem dejanju (tudi npr. Wojaczkovo „tiho govorjenje” je kljub načelnemu dvomu v izrazno moč besed predvsem „pesniško izrekanje” o življenju) in religioznem doživetju (npr. Wat, Staff, Gałczyński), najtrdnejše zagotovilo „občutenja” nadčasnosti pa vidi v možnosti ljubezenskega čustvovanja in občutka pripadnosti drugemu (npr. Krasiński, Przybora).

The volume of poems translated by Tony Pretnar "I Whisper to you" (1992) written by poets of different historical and literary periods clearly reveals the personal dialog of the translator with literature. The personal experience of the translator had the influence on the choice of the poems. The subject of his „diary of translation” is isolation, feeling of deficiency (Szymborska, Orkan), death (Szymborska, Bursa), the crisis of expression (Wojaczek). However, it seems that the definite expression of Pretnar’s translation is optimistic. A chance to overcome death he sees in a creative act. (also „quiet conversation” of Wojaczek in spite of his doubt in the power of word expression stands a poetical witness in sense of life) and in religions experience (Wat, Staff, Gałczyński). The most everlasting confirmation of eternity for Pretnar were love and contiguity to another human being (Krasiński, Przybora).

Poezja Gregora Strnišy w przekładzie Katariny Šalamun-Biedrzyckiej

100%

Gawlak M.

Przekłady Literatur Słowiańskich

2009

vol. 1

issue 1

227-241

Poezijo Gregorja Strniše, ki je eden najznamenitejših slovenskih pesnikov XX. stoletja, najobširneje predstavlja Katarina Šalamun‑Biedrzycka. Razen pesmi v antologiji Srebro in meh je izdala tudi samostojen izbor njegove poezije Odisej. Pričujoči članek obravnava prevajalske odločitve na treh nivojih — na nivoju izbora zbirk, pesmi ter posameznih prevajalskih preoblikovanj. Na nivoju izbora zbirk prevajalka ne upošteva treh zadnjih, ki najbolj izrazito predstavljajo idejo „vesoljske zavesti”, ki pa je celo najprepoznavnejša značilnost njegove ustvarjalnosti. Bralci prejemniške kulture torej nimajo možnosti za vsaj selektivno spoznanje zbirk, v katerih Strniša najbolj realizira (v okviru lirike) lastno koncepcijo sveta in vesolja. Na nivoju poetike besedil predstavlja prevajalka poezijo Strniše samo kot „stopnje naraščanja groze” in s tem precej zoži perspektivo pogleda na resničnost Strniševega pesniškega sveta samo na plat razsežnosti, ki jih navdihuje eksistencialna filozofija. Konfrontativna analiza besedil izvirnikov in prevodov pa je dokazala precejšnje odklone. Vsekakor pa je treba Katarini Šalamun‑Biedrzycki priznati, da je z obravnavanimi prevodi opravila pionirsko delo v približevanju Gregorja Strniše poljskojezičnim bralcem.

The poetry of Gregor Strniša — one of the greatest Slovenian poet of the XX century — is widely presented in Poland by Katarina Šalamun‑Biedrzycka. Apart from poetry anthology Silver and moss she also published independent selection of his poetry Odysseus. Presented article considers the translator’s choices on three levels — chosen poetry volumes, poems and translator’s transformations itself. On the level of chosen poetry volumes the translator omits the last three ones, clearly realizing specific for the artist idea of the „cosmic consciousness”. The circle of receiving audience is being devoided of even selective experience of the volumes’ character, in which Strnisa realizes (on the lyrical range) his conception of the world and universe. On the level of poetics translator presents Strniša’s poems only as „degrees of releasing terror” and at the same time limits the perspective of the created reality only to the dimension inspired by existentialist philosophy. Comparing the original text with the translation has proven that they differ significantly. However,alamun‑Biedrzycka’s translations undoubtedly deserve merit for their pioneering quality.

Refine search results

2 Przekłady Literatur Słowiańskich

1 Gawlak M.

1 Šurla A.

2 2009

Search results

Cicha rozmowa ostatnich przekładów Tonego Pretnara

Poezja Gregora Strnišy w przekładzie Katariny Šalamun-Biedrzyckiej