Search results

1

Turki v slovenski zgodovinski povesti

100%

Hladnik M.

Slavia Meridionalis

|

2011

|

vol. 11

EN

The Turks in the Slovene historical novelDue to the Ottoman incursions in the 15th and 16th Century Turks play a role of national enemy in the Slovene cultural memory. The Turkish story consists of about 40 narratives of substantial length and is a prominent genre type of the Slovene historical novel. Josip Jurčič’s Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864) is an archetype. Among three possible models of confronting the Other it chooses the most popular strategy for national survival, i. e. ignoring the Other: sooner or later dangerous Turks prove themselve as disguised Slovenes, hence abolishing the need to face the Other. The authors of the Slovene Turkish story include Jakob Sket (Miklova Zala, 1884), Franc Valentin Slemenik, Miroslav Malovrh, Lea Fatur, France Bevk, Ivan Lah, Ivan Sivec, etc. Turcy w słoweńskiej prozie historycznej W kulturowej pamięci Słoweńców Turcy jako najeźdźcy ziem słoweńskich w XV i XVI wieku zajmują miejsce wrogów narodu. Opowiadanie o tematyce tureckiej (ich liczba wynosi niemal 40) jest ważnym gatunkiem w słoweńskiej prozie historycznej. Jego pierwowzór, Jurij Kozjak, slovenski janičar (1864) Josipa Jurčiča, stworzył taki model zbiorowego doświadczenia, który podtrzymuje iluzję, że wrogi Inny właściwie nie istnieje: wcześniej czy później okazuje się bowiem, że niebezpieczni Turcy są jedynie przebranymi miejscowymi wieśniakami. Opowiadania o tematyce tureckiej pisali m.in. Jakob Sket (Miklova Zala, 1884), Franc Valentin Slemenik, Miroslav Malovrh, Lea Fatur, France Bevk, Ivan Lah, Ivan Sivec.

2

“The Woman Question” as Expressed in the Work of Slovenian Writer Pavlina Pajk, and the Presumed Influence of Western Ideas on Her Work

75%

Badalič T.

Poznańskie Studia Slawistyczne

|

2016

|

issue 11

249-260

EN

Foreign literary influences, German and Western European in particular, played a pivotal role in the 19th-century Slovenian literary field. During this time, the first female Slovenian authors emerged. Among them was Pavlina Pajk (1854–1901) who continued the tradition of the sentimental novel. Her texts incorporate several topics and motifs associated with the novels of other Western female authors, in particular those of George Sand. Moreover, Pajk was the first Slovenian woman writer who, presumably influenced by Western ideas, started writing about “the woman question”. This article thus presents Pajk’s ideas concerning “the woman question” in her writings.

3

Przypisy tłumacza w wybranych słoweńskich przekładach literatury polskiej

63%

Bednarska Katarzyna B., Szafraniec Kamil S.

Przekłady Literatur Słowiańskich

|

2017

|

vol. 8

|

issue 1

205-217

EN

Inspired by the theories of such well recognized scholars as G. Genette, J. Derrida and E. Skibińska the authors of this paper took a closer look into translators’ comments in Slovene translations of three Polish novels. The analytical part of the paper has been divided into two sections. The first one described the formal characteristics of footnotes. The second one illustrated different cultural, social, and historical contexts of using additional translators` comments.

SL

Cilj prispevka je predstaviti različne vrste prevajalskih opomb v prevodih poljskih knjig v slovenščino: Wojna polsko-ruska pod flagą biało-czerwoną D.Mmasłowske, Lubiewo M. Witkowskega in Gnój W. Kuczoka. avtorja sta predstavila kratek pregled obstoječih teorij prevajalskih opomb. Analitični del prispevka je sestavljen iz dveh delov. v prvem delu se avtorja osredotočata na formalne značilnosti opomb, kot statipologija in klasifikacija glede na uporabljene tehnike. V drugem delu prispevka pa sledi analiza besedila v opombah s posebnim poudarkom na kulturne, družbene in zgodovinske elemente.

4

Wartość komentarza w przekładzie (na przykładzie literatury słoweńskiej)

51%

Gawlak M.

Przekłady Literatur Słowiańskich

|

2017

|

vol. 8

|

issue 1

57-69

EN

The article deals with the role of comment (as a kind of paratext), which gains a particular status in translation, becoming an additional medium between the author/translator/editor and the primary text and the secondary recipient as well as their cultural universe. This seems important because the translated text is to function in a new environment, a new cultural space; it is supposed to find its way to a new audience, and thus this type of expressions “support” translation in its most important role of a link in cross-cultural communication. The role, nature, and importance of paratext-comments (introductions, prefaces, postscripts) have been examined in the context of translations of Slovenian literature in Poland basing on selected examples. Both the comments of experts-researchers, as well as interpreters themselves, have been taken into consideration. The author notes that, from the ethical point of view, a commentary becomes contributive to the slow process of the recipient realizing the presence of an interpreter and inter-subjective nature of translation, extracts the unfamiliar categories of perception and understanding of the world, brings them closer, making the gesture of seeking “imagined communities”.

SR

Članek obravnava vlogo komentarja (kot vrsto parateksta), ki pridobi svojevrsten status v prevodu, tako da postane dodatna oblika posredovanja med avtorjem / prevajalcem / založnikom in izvirnim besedilom ter naslovnikom prevoda in njegovim kulturnim univerzumom. To se zdi pomembno, saj naj bi prevedeno besedilo zaživelo v novem okolju in kulturnem prostoru, našlo naj bi pot do novega občinstva, torej taka vrsta izraza “podpira” prevod v njegovi verjetno najbolj pomembni vlogi posrednika v medkulturni komunikaciji. vloga, značaj in pomen paratekstov-komentarjev (uvodov, predgovorov, pripisov) so bili proučevani v okviru prevodov slovenske literature na Poljskem, in sicer na podlagi izbranih primerov. Upoštevani so bili komentarji tako raziskovalcev-strokovnjakov kot tudi samih prevajalcev. avtorica ugotavlja, da komentar v etičnem pogledu prispeva k počasnemu procesu uzaveščenja naslovnika o prevajalčevi prisotnosti in intersubjektivnega značaja prevoda, pridobiva neznane kategorije dojemanja in razumevanja sveta, jih približuje, s tem pa išče “pojmovno skupnost” (“imagined commu- nities”).

5

„Le drugo ime za ljubezen…”. Novejše knjižno italijanjenje slovenskega leposlovja (2000—2013)

51%

Košuta M.

|

2014

|

vol. 5

|

issue 1

217-256

SL

V letih 2000—2013 je izšlo približno 160 knjižnih prevodov slovenske proze, poezije ali dramatike v italijanski jezik. Na podlagi bibliografskega popisa prispevek razčlenjuje najopaznejše kolikostne, kakovostne in estetske značilnosti obravnavanega prevodnega korpusa, jih primerja s predhodno recepcijo slovenskega leposlovja v italijanskem prostoru, podatkovno ugotavlja, kako se je od leta 2000 do danes, posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter v schengensko brezcarinsko območje, znatno okrepilo slovensko-italijansko literarno dajdamstvo in hkrati argumentirano osvetljuje nekaj tipoloških, za prevodoslovje splošno povednih stalnic dialoga med številčno večjimi in manjšimi jeziki, literaturami, kulturami.

EN

Between 2000 and 2013, 160 volumes of Slovene poems, plays and prose texts were published in Italian translation. This article investigates this corpus of translations in terms of quantitative, qualitative and aesthetic issues, while also comparing it with previous receptions of Slovenian literature in the Italian cultural milieu and observing/stressing the significant increase in the literary exchange between Slovenia and Italy since 2000 (particulary after the entry of Slovenia into the European Union and the Schengen area). Within the field of Translation Studies, this article also illustrates some fundamental typological paradigms of dialogue between numerically large and small languages, literatures and cultures.

6

Vlastní jména v prózách Cirila Kosmače při překladu ze slovinštiny do češtiny

51%

Šnytova J., Buczek M.

|

2015

|

vol. 6

|

issue 1

199-225

CS

Vrcholné prózy C. Kosmače Jarní den, Tantadruj a Balada o trubce a oblaku obsahují velké množství vlastních jmen, a to především reálných toponym z oblasti jihozápadního Slovinska, antroponym užívaných ve vesnickém prostředí v 1. polovině 20. století a přezdívek. Na základě analýzy originálu a překladu F. Benharta konstatujeme, že překladatel při práci s vlastními jmény volil především metodu transkripce (výpůjčky), méně často používá substituci, a to především u hypokoristik, a přezdívky nejčastěji doslovně překládá. Tímto přístupen zachovává, ba i silně podtrhuje kolorit slovinského prostředí, avšak na druhé straně ochuzuje čtenáře o některé organické prvky próz.

EN

Kosmač’s best prosaic works Spring Day, Tantadruj and Ballade on a Trumpet and a Cloud contain a great number of proper names, in particular, real toponyms from the South‑West of Slovenia, anthroponyms used in the village environment in the 1st half of the 20th century, and nicknames. Based on the analysis of the original texts and Benhart’s translation, we state that, when translating proper names, the translator used mostly transcription (loanwords), less frequently substitution, mainly for hypocorisms, and literal translation for nicknames. This approach maintains, even emphasizes, the atmosphere and color of the Slovenian environment, however, it also deprives readers of the organic elements of the original works.

7

Przypisy tłumacza w polskim przekładzie zbioru esejów Terra incognita Draga Jančara

51%

Woźnicka Weronika W.

Przekłady Literatur Słowiańskich

|

2017

|

vol. 8

|

issue 1

219-231

EN

The author has analyzed the translator’s footnotes in the Polish translation of Terra Incognita. The footnotes are problematic, because some people consider them a discredit to the translator, while others think them a sign of erudition. There is also a group of people, who say they are a solution to untranslatability, which is a result of the differences between the languages and cultures. They help to deliver the meaning. The author of the article searches and analyses if the translator was consistent while creating footnotes and if the information important provided in the process is essential and helpful for the reader to understand Slovenian culture. In other words, if the footnotes are a solution to the problems with the untranslatability.

SL

Avtorica članka je analizirala prevajalčeve opombe v poljski izdaji Terra incognita. Prevajalčeve opombe so problematično vprašanje, ker nekateri trdijo, da je to pomanjklivost prevajalca, drugi menijo, da opombe izražajo erudicijo. Obstaja tudi skupina, ki pravi, da so opombe rešitev neprevedljivosti, ki je posledica razlik med jeziki in kulturami, in omogoča sporočiti namen oz. pomen. Avtorica raziskuje in analizira, ali je bila prevajalka dosledna načinu zapisa in ali opombe prinašajo pomembne podatke, ki bodo v pomoč bralcu pri razumevanju slovenske kulture, torej ali opombe rešijo težave z neprevedljivostjo.

Refine search results

5 Przekłady Literatur Słowiańskich

1 Poznańskie Studia Slawistyczne

1 Slavia Meridionalis

3 2017

1 2016

1 2015

1 2014

1 2011

1 Badalič T.

1 Bednarska Katarzyna B.

1 Buczek M.

1 Gawlak M.

1 Hladnik M.

1 Košuta M.

1 Szafraniec Kamil S.

1 Woźnicka Weronika W.

1 Šnytova J.

Turki v slovenski zgodovinski povesti

“The Woman Question” as Expressed in the Work of Slovenian Writer Pavlina Pajk, and the Presumed Influence of Western Ideas on Her Work

Przypisy tłumacza w wybranych słoweńskich przekładach literatury polskiej

Wartość komentarza w przekładzie (na przykładzie literatury słoweńskiej)

„Le drugo ime za ljubezen…”. Novejše knjižno italijanjenje slovenskega leposlovja (2000—2013)

Vlastní jména v prózách Cirila Kosmače při překladu ze slovinštiny do češtiny

Przypisy tłumacza w polskim przekładzie zbioru esejów Terra incognita Draga Jančara